INDIVIDUALNOST

Koliko imate prostega časa? Ali pa, da vprašanje postavim nekoliko drugače….kolikokrat se zgodi, da morate sebi ali komu drugemu izgovoriti stavek: »Oprosti, nimam časa.«  v polovici primerov ima izgovorjen stavek resnično vrednost. Velikokrat pa je ta stavek izgovor…izgovor, da se ne rabim z nekom dobit (ker se mi ne da) izgovor, ko bi lahko nekaj naredila za sebe ali za svojo dušo  - takrat je to kar dober izgovor. Sama ga velikokrat uporabljam. Predvsem, ko govorimo o telovadbi mi pride zelo prav. Ja, spet sta dva tedna brez rekreacije okoli. Ampak res nisem imela časa J, da vas spomnim. Vendar ne zavržem dejstva, da smo preobremenjeni. Se strinjam. Smo. Postajamo individualisti.  Pozabljamo na sebe, se sprostiti ustaviti in se nasmejati s prijatelji. Eno trditev imam zelo rada; »Če imaš čas je 10 min meditacije na dan dovolj. Če ga nimaš meditiraj vsaj eno uro na dan.«

Individualnost se izraža povsod. V načinu preživljanja prostega časa in v življenjskem stilu nasploh. Tudi v modi oziroma v oblačilih, ki jih nosimo in način kako jih izbiramo.

Sama si velikokrat skušam popraviti slabo vest zaradi občasnega prehudega delovnega tempa in ker nič ne naredim za sebe. Takrat zavijem v trgovino, si kupim kakšen nov kos oblačila ali dobro knjigo z razlogom – zaslužila sem si. In kaj se zgodi z dobro knjigo – navadno pristane na domači knjižni polici, da jo bom prebrala, ko bom za to imela čas in tako se moja mala knjižnica povečuje. Tako delujem jaz…in tako deluje koncept modne industrije.

Nakup novega oblačila te razveseli le za kratek čas, pojavi se novo hrepenenje katerega posledica je nov nakup. Vsi si želimo biti v korak s časom in imeti inovativne stvari, ki so moderne. Skozi oblačila se izkazujemo in dokler bo prisoten koncept potrošniške družbe bo delovala tudi modna industrija.

Tudi mene je navdušila moda. Vendar ne moda, ki je narekujejo svetovne korporacije kot so H&M, New Yorker ali podobne trgovine. Navdušila me je moda, ki mi omogoča unikatnost, kvaliteto in lahko izbiram med oblačili, ki imajo vonj po preteklosti in so edinstveni. So rabljena, vendar kvalitetna in lepo izdelana do potankosti. Govorim o vintage oblačilih, katera spadajo v časovno obdobje od 1920-1980 leta. Takšna oblačila kombiniram z modernimi oblačili (navadno s street fashionom) in dobim svoj stil. Vendar nisem sama, vse večja je prisotnost retro kulture v postmodernizmu in vse več potrošnikov se nostalgično obrača nazaj k uporabi starih, že nekoč nošenih oblačil. Takšna oblačila imajo svojo zgodbo, zagotavljajo unikatnost in individualnost, izražajo ekološko naravnanost, saj njihova skrb za ohranjanje obstoječih virov kaže na spoštovanje okolja.

Zaradi vse večje priljubljenosti retro kulture v modi se številka prostorov s ponudbo second hand in vintage oblačil strmo narašča. Pri nas zaenkrat  več ali manj samo v Ljubljani, vendar izven naših meja je to že uveljavljen koncept, ki ga uporabljajo vsi družbeni sloji. Pri nas take naravnanosti še ni moč zaznati. Še vedno smo v veliki meri omejeni in predvsem skeptični za nakupovanje takšnih oblek.

Sama sem te okvirje zapustila. Sem ženska, ki uživa v modi in umetnosti. Vendar nočem biti ves čas pod pritiskom modnih narekov; da moramo biti vitke, takšne in drugačne, samo zato, da ustrezamo modnim zapovedim. Ma ja, zabavajte se, bodite kreativni in predvsem bodi to kar si. Jaz sem si danes izbrala zabavo J.