Umetnost, umetnost, umetnost …

                                                                      in deklica za vse!

Zaljubljena sem, neznansko uživam v njej, daje mi navdih v življenju, neustavljivo kreativnost, podžiga vedno zanimiv začetek, ponuja zabavo, druženje z enakimi in veliko takega dela, ki mu z lahkoto rečemo hobi…. To je UMETNOST!

Na področju umetnosti lahko delujemo v več smereh: v plesu, v risanju, v slikanju, v izdelavi ročnih izdelkov (unikatnega nakita), v kuhi in peki. Vse to sem JAZ! J Sem ustvarjalka, ki se ukvarja z izrisom idejnih zasnov na področju arhitekture, notranje opreme in urejanju zunanje okolice. Študij na arhitekturi me je seznanil z urejanjem prostora in grafičnim risanjem.  Tako sem svojo »risarsko« nadarjenost usmerila v študij, hkrati pa v slikanje na platnu. Začenjam in razvijam tematsko obarvano slikarsko razstavo, ki se bo imenovala Arhitektura, ljudje in simbolizem. Za enkrat je v tem arhivu že kar nekaj slik.

Pri meni vedno in za vsako priložnost lahko naročite ali si izberete sliko za vas, ki bo »razveselil« in popestril vaš ambient.

            

Predstavitveni letak MatejaKenatso.

Naj vas spremlja kreativnost na vsakem koraku vašega življenja J

Uni.dipl.inž.arh., Mateja Ostanek

alias Mateja Kenatso

SMNJ-NA-PLAC!

SMNJ-NA-PLAC!

 

Zadnji vikend avgusta se je v Črnomlju ob zaključku večtedenskega kulturnega dogajanja Črnfest 2013 zgodil tudi sejem za mlade kreativce Bele krajine. Pokazali smo svoje ročne in ustvarjalne spretnosti, ki se nosijo, rabijo ali okusijo. Ker je spretnost tudi deliti znanja, smo sodelujoči pripravili še delavnice, kjer smo v svoje tvorne ideje vključili najmlajše in tudi malo večje.

Pod organizacijo Belinovega štiblca sva se tako Urška Weiss in Mateja Ostanek predstavili s svojimi idejami na belokranjskih tleh in prejeli čudovit odziv. Na skupni stojnici sva ponudili štiri različne okuse kolačkov, nad katerimi so visele prekrasne in barvite slike v tehniki gvaš, proti večeru pa so otroci najprej ustvarjali hiške z vodenimi barvicami pod vodstvom Mateje, nato pa se še malo pogostili z lastnimi kreacijami s pomočjo Urške.

Ker pa slike povedo več kot tisoč besed, je spodaj nekaj fotografskih vtisov Anžeta Skalja (eMojster):

 

 

 

Vabljeni pa tudi k ogledu video reportaže Vašega kanala!

Po dežju vedno posije sonce……. in rastejo gobe

Po dolgotrajni suši in slabi gobarski letini je vse ljubitelje narave in gob razveselila novica, da so v dolenjskih in belokranjskih gozdovih začele rasti gobe. Mogoče se boste vprašali, zakaj jih omenjamo na blogu Podjetniškega inkubatorja Podbreznik?  Odgovor je preprost, ker se gobarjenje lahko razume kot hobi, zabava, sprostitev in še kaj bi se našlo.

Marsikateri mladi podjetnik bi iz tega lahko naredil tudi dober posel J.  Vendar bodite pozorni, saj vas pri nabiranju gob poleg nabiranja strupenih vrst omejuje tudi zakonodaja. Pravila za nabiranje določa Uredba o zavarovanju samoniklih gliv. Po njej lahko posameznik v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob. V primeru ko ena goba tehta več kot dva kilograma, lahko nabere le to gobo (čim več takih J). Nabrane gobe pa je treba grobo očistiti že na rastišču, nožke s sabo. Pri nabiranju pa uporabljate pletene košare in nikakor plastičnih vrečk, tako boste omogočili širjenje spor.

Poleg zakonodaje se je pri nabiranju gob potrebno zavedati, da vstopamo v naravni biotop, kateri ima svoje zakonitosti.

·         Za začetek bi priporočili, da če se le da, se v gozd odpravimo peš, v kolikor pa se vanj odpravimo z avtomobilom, se je potrebno primerno vesti tudi na gozdnih prometnicah ter poskrbeti za varnost parkiranih vozil pred nepridipravi.

·         Poskrbite za primerno obutev in obleko, ki vas varujeta pred poškodbami, dežjem ter klopi.  

·         Zavedajte se da vstopate v življenjski prostor mnogih živali, zato ne povzročajte prekomernega hrupa, po nepotrebnem plašite živali ter si pred vstopom v gozd ozrite po morebitni tabli na kateri piše »POZOR območje MEDVEDA«.

·         Ne poškodujte gob, ki jih ne nabirate.

·         Vedno nabirajte le gobe , ki jih poznate.

Sedaj je čas, ko lahko izkoristite svoj prosti čas za izlet/sprehod  v gozd. Skupaj  z nabiranjem gob lahko ta čas izkoristite kot dober  primer, kako se svet podjetništva prelijete  v naravno okolje. V gozdu vas čakajo priložnosti, nevarnosti ter omejitve. Vendar ne pozabite, nabiranje gob naj vam bo sprostitev po dolgih delovnih dneh. Zdaj pa veselo v gozd.

P.S. kratek namig za hiter obrok – JURČKI Z JAJCEM

Nabrane jurčke očistite in prevrite. Na ponvi prepražite čebulo in dodajte prevrete jurčke. Dodajte poper in sol po okusu ter dušite 10 do 20 minut. Dodate jajca (kokošja ali prepeličja, računajte 3 prepeličja za enega kokošjega) ter malo peteršilja. In JURČKI Z JAJCI so tu, pa dober tek!

Avtor: JR

Mladi podjetnik Marko Sladič nam v članku predstavlja zanimivo tematiko industrijske konoplje, ki je tudi rdeča nit njegove poslovne ideje.

INDUSTRIJSKA KONOPLJA

 

Tabu tema? Vedno manj. Še vedno so ljudje, ki jo povezujejo izključno z drogo, vendar vedno več je tistih, ki vedo, da je konoplja veliko več kot pa kos trave, iz katere naredimo joint.

Konoplja je rastlina, ki je neke vrste plevel, zato raste skorajda povsod po svetu. Ko berem, poslušam, razlagam, se včasih zdi, kot da odkrivamo toplo vodo.  Topla voda je bila odkrita že pred 5000 leti, saj so prvi dokazi o uporabi konoplje že od takrat. Konopljo so uporabljali za vrvi, oblačila, platna, jadra, papir, zdravila…  V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je začela prepoved vzgajanja te rastline. Po mnenju mnogih je bil največji »problem« konoplje, da raste skorajda povsod po svetu in za rast ne potrebuje gnojil in pesticidov. Prepovedi nikoli niso upoštevali Kitajci, zato so trenutno največji pridelovalci konoplje na svetu in imajo največ industrije (delovne sile) za predelavo le te.

Industrijska konoplja se je začela v Evropi ponovno uporabljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi pri nas je je bilo nekaj v do l. 2004, vendar so imeli kmetje velike težave, saj so morala biti konopljina polja ograjena, velikokrat pa so jo namesto kmetov želi policisti. S tem pa si je država delal veliko škodo, saj namesto, da bi pobirala davke od proizvedenih izdelkov so kasneje plačevali odškodnino kmetom...

To se je spremenilo z vstopom Slovenije v EU in spremembo zakonodaje, ki je saditev konoplje poenostavila.  Leta 2011 je je bilo v Sloveniji 50 Ha, 2012 je bilo posajenih 100 Ha, 2013 pa že 200 Ha konoplje. To kaže na vse večjo priljubljenost te rastline pri nas. Še vedno pa je problem spravilo in nadaljnja pridelava konoplje. Rastlina je zelo trdoživa in veliko kmetov je imelo težave z njenim spravilom. Nekateri jo žanjejo ročno, drugi s starejšimi, predelanimi kombajni, vsak se znajde po svoje. Poleg tega pa v Sloveniji trenutno še ni zagotovljenega odkupa pridelka. Večina pridelovalcev uporabi le semena, iz katerega delajo konopljino jedilno olje, stebla pa čakajo nekje na skednju…   Upamo, da bo v Savinjski dolini kmalu postavljen predelovalni center,  kjer bo možna prodaja stebel. S tem bi se povečala vrednost dohodka  na Ha, poleg tega pa bi pridobili vlakna za izolacijo, tekstil, plastiko, pezdir (sredica konopljinega stebla, ki ga uporabljajo za gradbeni material, steljo za živali).

Tudi sam sem pridelovalec in bom letos ponosno stisnil konopljino olje (ki je zaradi svoje sestave edinstveno olje na svetu), naredil moko, osušil liste za čaj, skuhal eterično olje, iz vlaken pa bomo naredili nekaj papirnatega platna.

Celotna veriga od setve do končnega produkta na trgovski polici je tisto, kar lahko ustvari veliko delovnih mest z dodano vrednostjo. V tej verigi pa bi morala sodelovati tudi država, industrija, stroka, univerze…

 

V kolikor vas konoplja zanima sem vam za dodatne informacije vedno na voljo.

Marko Sladič, RC Novo Mesto, 041 926 231, marko.sladic@gmail.com